Kaj se zgodi, ko milijonom najstnikom preprečiš dostop do družbenih omrežij

Avgust v Avstraliji. V avditoriju šole All Saints Anglican School sedi 300 učencev. Le redki učenci, večina jih je starih med 14 in 16 let so dvignili roko ob vprašanju, ali so slišali za prihajajočo prepoved družbenih omrežij v državi, kaj šele, kako se nanjo pripraviti.

"Zelo pomembno je, da shranite fotografije. Morate se pripraviti," je na odru poudarila Kirra Pendergast, ustanoviteljica organizacije za spletno varnost Ctrl+Shft. Po prostoru se je razširil zaskrbljeni šepet, saj so učenci šele takrat doumeli, kaj bodo morda izgubili. "Ali lahko svoj uporabniški račun dobiš nazaj, ko dopolniš 16 let?" je vprašala ena izmed deklet. "Kaj pa, če se o svojih letih zlažem?" je dodala druga.

Prepoved v veljavo stopi čez dva tedna, zdaj pa je na voljo že nekaj več odgovorov.

Od 10. decembra bodo morale spletne strani, ki po definiciji avstralske vlade veljajo za "starostno omejene platforme družbenih medijev", dokazati, da ne dovolijo dostopa otrokom, mlajšim od 16 let. V nasprotnem primeru jih lahko doleti globa v višini slabih 28 milijonov evrov.

Dolgo poletje brez brskanja

Na seznamu so Snapchat, Facebook, Instagram, Kick, Reddit, Threads, TikTok, Twitch, X in YouTube. Vlada zatrjuje, da želi zaščititi otroke pred morebitno škodljivo vsebino, platforme pa odgovarjajo, da že zdaj gradijo varnejše sisteme.

Tehnološki velikan Meta je sporočil, da bo 4. decembra začel z deaktivacijo obstoječih uporabniških računov in blokiranjem ustvarjanja novih računov na Facebooku, Instagramu in Threadsu. Mlajše od 16 let je podjetje spodbudilo, naj si prenesejo svoje vsebine.

Podjetje Snap je sporočilo, da si lahko uporabniki deaktivirajo račune do tri leta oziroma do dopolnjenega 16. leta starosti. T. i. snap streaki, ki označujejo vsakodnevno izmenjevanje fotografij vsakdanjega življenja, se bodo končali.

Prepoved pa ima še eno neprijetno posledico. Prihaja namreč ravno ob koncu avstralskega šolskega leta, tik pred počitnicami na južni polobli. Osem tednov brez šole, brez učiteljev in brez brskanja po družbenih omrežjih.

Za milijone otrok bi to lahko bile prve šolske počitnice, preživete brez družbe algoritmov družbenih medijev. Tudi za starše, ki podpirajo prepoved, bi to poletje lahko bilo zelo dolgo.

Tudi druge države po svetu pozorno spremljajo, kako Avstralija vstopa na novo področje, za katerega nekateri pravijo, da spominja na pretekle premike na področju varnosti – kot recimo na spoznanje, da avtomobili morda res potrebujejo varnostne pasove in da bi cigaretne škatlice morda morale imeti zdravstveno opozorilo.

Kot pri vsakem prelomnem koraku v socialni politiki obstajajo navdušenci, nasprotniki in tisti, ki jim je vseeno, kaj Avstralija – država, znana po tem, da ljubi pravila – počne svojim otrokom (in zanje). Toda voditelji v drugih državah pozorno spremljajo avstralskega komisarja za e-varnost in že pripravljajo svojo zakonodajo, zato obstaja velika verjetnost, da se bodo prepovedi širile.

Pripravite se, prihajajo spremembe

Julie Dawson se spominja, kako je pri petih letih poskakovala po zadnjem sedežu avtomobila. "Spomnim se tistih dolgih voženj z avtom, ko dejansko nismo imeli nobenih varnostnih pasov," je dejala Dawson, direktorica za regulativo in politike pri britanskem podjetju za digitalno identiteto Yoti. "Danes si verjetno ne bi predstavljali, da bi svojega petletnika peljali na deseturno potovanje brez pasu, a to je bil normalen del mojega otroštva."

Ni presenetljivo, da višja predstavnica podjetja za preverjanje starosti meni, da so ovire dobra stvar, toda Dawson prepoved družbenih omrežij opredeljuje kot naraven razvoj. "Ljudje so se začeli spraševati, kako se obnašamo v resničnem svetu. Ali mladoletnim dovolimo vstop v striptiz klube, bare, da kupujejo alkohol, cigarete? Katere norme imamo in katere želimo prenesti v spletno okolje?"

Podjetje Yoti svetuje družbenim platformam, vključno z Meto, glede možnosti preverjanja starosti. Trenutno ponujajo 12 metod, med njimi preverjanje prek telefona, e-pošte in osebnega dokumenta, seznam pa se stalno širi. Spletna mesta s starostnimi omejitvami uporabnikom ponujajo možnost izbire načina preverjanja.

"Metoda, ki jo po svetu najpogosteje izberejo, kadar imajo na voljo več možnosti, je ocenjevanje starosti na podlagi obraza," je pojasnila Dawson. Pri tem se uporabljajo videoselfiji, s katerimi sistem v nekaj sekundah analizira obrazne značilnosti, kot so tekstura kože in zgradba kosti, da oceni uporabnikovo starost. Zakonodaja ne zahteva, da bi morali uporabniki naložiti uradni osebni dokument.

Številni mladi nimajo osebnega dokumenta

Vendar pa je ocenjevanje starosti pri mladostnikih na meji – denimo med 15. in 17. letom – lahko zahtevno, zato bodo morali nekateri, starejši od 16 let, morda vseeno predložiti "osebni dokument", da se izognejo prepovedi, je dejal Andy Lulham, operativni direktor podjetja Verifymy iz Londona, ki se prav tako ukvarja s preverjanjem starosti, med njegovimi strankami pa je tudi YouTube.

"Ni nujno, da ima vsak 16- ali 17-letnik v lasti osebni dokument. In prav tukaj osebno vidim nekaj negotovosti glede tega, kako bodo platforme rešile ta izziv," je dodal.

Začetek letošnjega leta je bil za avstralske najstnike poučen. Pozorno so namreč spremljali, kako so njihovi britanski vrstniki skušali zaobiti nove starostne omejitve, uvedene s spremembami zakona o spletni varnosti (UK’s Online Safety Act), in to s poceni maskami ter slikami likov iz videoiger.

Lulham je pojasnil, da bodo takšne trike najverjetneje zaznale tehnologije proti zavajanju ("anti-spoofing"), ki vključujejo preverjanje prisotnosti žive osebe pred kamero ("liveness checks").

Pogosto uporabljen izhod v sili so tudi navidezna zasebna omrežja (VPN). Čeprav je prijava prek VPN lahko uporabna za dostop do prepovedanih vsebin, kot je pornografija, Lulham meni, da se ta rešitev ne bo prijela v primeru družbenih omrežij. "Družbena omrežja veliko bolj temeljijo na lokalizaciji, na tem, kje si, kdo so tvoji prijatelji, tvoje povezave, koga spremljaš in kateri regiji pripadaš. Zato mislim, da bo uporaba VPN v svetu družbenih omrežij prej poslabšala uporabniško izkušnjo," je dodal.

Ob tem je Dawson poudarila, da bodo morale platforme res dvigniti mejo za mlajše od 16 let, a da "grad" vseeno ne bo povsem nedostopen. Zakonodaja nalaga odgovornost izključno tehnološkim podjetjem, da sprejmejo "razumne ukrepe" za preprečevanje dostopa mladoletnih uporabnikov. Za otroke ali njihove starše ni predvidenih kazni, če kljub temu uporabljajo prepovedane aplikacije.

"Vlada ni tu zato, da bi kaznovala tiste mlade, ki so dva meseca oddaljeni od svojega 16. rojstnega dne," je dejala. Če bi bila danes najstnica, je priznala Dawson, bi verjetno tudi sama iskala varnostne luknje. "Zagotovo bi bila ena tistih, ki ne bi stala križem rok," je povedala.

Najstniki na TikToku niso srečni

Shar, 15-letna pevka v vzponu, dobro pozna vzpone in padce družbenih omrežij. Na spletu je bila tarča tako hudega ustrahovanja, da je morala zamenjati šolo, a hkrati se za promocijo svoje glasbe močno zanaša na družbena omrežja in jih noče izgubiti.

"Tako dolgo sem potrebovala, da sem z objavljanjem zbrala 4.000 sledilcev na svojem glavnem profilu in zdaj bom vse to izgubila," je povedala. "Vsaka posamezna oseba, ki sem jo pritegnila k poslušanju svoje glasbe, bo izginila."

Tako kot mnogi drugi najstniški ustvarjalci vsebin tudi ona zdaj spodbuja svoje sledilce, naj se z njo preselijo na Lemon8, ki je sicer aplikacija v lasti podjetja ByteDance, matične družbe TikToka, ki (še) ni bila prepovedana.

Sharin oče, Richie Sharland, je pojasnil, da bi, če bi lahko čas zavrtel nazaj, hčerki dostop do družbenih omrežij omogočil pozneje. Počakal bi vsaj, da dopolni 13 ali 14 let. "Ne gre le zanjo, gre za vse otroke," je dodal.

Tudi najstniška vplivnica Zoey ostro nasprotuje prepovedi. TikTok uporablja za povezovanje s približno 48.000 sledilci, kjer objavlja posnetke z oznakami #grwm ("get ready with me") in utrinke odpiranja škatel z izdelki, v zadnjem času pa tudi nasvete za mlajše od 16 let o tem, kako zaobiti zaznavanje starosti.

"Na družbenih omrežjih zamenjajte svoj elektronski naslov s starševskim," je svetovala Zoey, katere profil vsebuje tudi ime njenega očeta. (Pri TikToku pravijo, da ime računa ni pomembno. Njihova tehnologija lahko zazna, kdo račun dejansko najpogosteje uporablja.)

Nekateri so se družbenim omrežjem odrekli

Zoeyjini starši podpirajo njeno uporabo družbenih omrežij in verjamejo, da je to nanjo vplivalo pozitivno. "To, kar je ustvarila in kako se je tega lotila, je neverjetno. Resnično," je dejal njen oče Mark v podkastu Youth Jam.

Zoey je začela peticijo, s katero je pozivala k znižanju starostne meje za uporabo družbenih omrežij na 13 let. Do njenega zaključka v sredo je zbrala več kot 43.000 podpisov. Devetošolka Maxine Steel je ni podpisala. Aplikacije je izbrisala že lani, saj ji je bilo pretežko nehati uporabljati družbena omrežja. Trenutno sploh nima telefona.

Zadnje trimesečje šolskega leta preživlja na vodstvenem taboru v goratem delu zvezne države Viktorija, skupaj s približno 40 drugimi 14-letniki na šoli Alpine School, kjer so telefoni prepovedani. "V prvem tednu smo vsi govorili, kako pogrešamo domače, da se ne moremo pogovarjati s prijatelji in da preprosto pogrešamo 'skrolanje'," je povedala Maxine med šolskim, vnaprej odobrenim telefonskim klicem. "Zdaj smo se res vživeli, vsi smo pozabili na družbena omrežja in moram reči, da je to najbolj živahno in razgibano okolje, kar sem ga doživela v svojem življenju," povedala.

Steel je članica Nacionalnega mladinskega kolektiva organizacije Project Rockit – skupine 50 mladih iz vse Avstralije, ki sodelujejo pri oblikovanju programov za boj proti ustrahovanju, sovraštvu in predsodkom. Organizacija Project Rockit deluje v šolah in svetuje tudi tehnološkim podjetjem, med drugim Snapchatu, Spotifyju ter Metinima platformama Facebook in Instagram, na področju varnosti uporabnikov.

Lucy Thomas, soustanoviteljica in izvršna direktorica organizacije Project Rockit, je pojasnila, da je bila za odločitev Steele, da se odklopi od družbenih omrežij, opolnomočajoča, a da drugi otroci doživljajo resnično žalost ob izgubi povezave s podporno skupnostjo in sebi podobnimi posamezniki.

"Odnos mladih do teh platform je zelo kompleksen in raznolik. Medtem ko nekateri brez njih uspevajo, drugi družbena omrežja dejansko uporabljajo kot glavni način za ohranjanje stikov," je pojasnila Thomas.

Nacionalni mladinski kolektiv trenutno išče načine, kako doseči otroke, ki so osamljeni, odrinjeni ali marginalizirani. "Zadnja stvar, ki si jo želimo, je, da bi zaradi politike, katere namen je bila večja varnost, pristali na bolj nevarnih in manj nadzorovanih spletnih prostorih," je opozorila Thomas.

Kampanje se širijo kot snežna kepa

Za začetek prepovedi mnogi zasluge pripisujejo ženi enega od avstralskih politikov, ki je prebrala knjigo The Anxious Generation ameriškega psihologa in avtorja Jonathana Haidta in nato svojega moža spodbudila, naj ukrepa.

V svoji knjigi Haidt porast duševnih težav med otroki in mladimi pripisuje pomanjkanju nenadzorovane igre na prostem ter množični uporabi pametnih telefonov.

Južna Avstralija je prva začela preiskovati, kako bi prepoved lahko delovala v praksi, nato pa se je ideja razširila po vsej državi, in sicer ob podpori kampanj, ki so jih sprožili News Corporation, medijski velikan z močnim vplivom v Avstraliji, in radijski voditelj iz Sydneyja. Ta je v kampanji z imenom “36 mesecev” javno objavljal zgodbe družin, ki so izgubile otroke zaradi samomora po spletnem ustrahovanju.

Zvezni zakon, ki so ga sprejeli na zadnji dan parlamenta lani, je bil takrat deležen kritik, da gre za prenagljeno zakonodajo, pripravljeno predvsem zato, da bi pridobila volilce pred volitvami leta 2025.

Ta teden je skupina Digital Freedom Project, ustanovljena z namenom boja proti prepovedi, vložila tožbo na avstralskem vrhovnem sodišču. V njej trdi, da gre za "očiten napad" na ustavno pravico mladih Avstralcev do političnega izražanja. Predsednik skupine je član Libertarne stranke v državnem parlamentu Novega Južnega Walesa, ki je že prej nasprotoval vladnim zdravstvenim omejitvam. Sodna obravnava pa bo, kot kaže, trajala še nekaj časa.

Ministrica za komunikacije Anika Wells je v sredo v zveznem parlamentu ostro odgovorila kritikom: "Ne bomo se pustili zastraševati z grožnjami. Ne bomo se pustili zastraševati s pravnimi izzivi. Ne bomo se pustili zastraševati velikim tehnološkim podjetjem. V imenu avstralskih staršev ostajamo neomajni."

Tudi druge države pripravljajo svoje omejitve

Tudi druge države pripravljajo svoje omejitve. Malezija se je ta teden pridružila vse daljšemu seznamu držav, med katerimi so Danska, Norveška in številne članice Evropske unije, kjer pobudo spodbuja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Britanski zakon o spletni varnosti podjetjem, ki ne sprejmejo ustreznih ukrepov za zaščito otrok pred škodljivo vsebino, grozi z večmilijonskimi globami.

Po podatkih Nacionalne konference državnih zakonodaj je letos vsaj 20 ameriških zveznih držav sprejelo zakonodajo, povezano z otroki in družbenimi omrežji, vendar nobena od njih ni šla tako daleč, da bi uvedla popolno prepoved.

Neodvisno od tega so stotine posameznikov, šolskih okolišev in državnih tožilcev iz različnih delov ZDA vložile tožbo proti podjetjem Meta, YouTube, TikTok in Snapchat, v kateri jih obtožujejo, da so namerno vgradila zasvojljive funkcije v svoje platforme, da bi povečali oglaševalske prihodke na račun duševnega zdravja otrok.

Tiskovni predstavniki Mete, TikToka in Snapa so sporočili, da tožba predstavlja zavajajočo sliko o njihovih platformah in prizadevanjih za varnost. YouTube so zaprosili za komentar. Pendergast, glavna strateginja za digitalno varnost pri Ctrl+Shft, meni, da bi bilo treba svobodo velikih tehnoloških podjetij omejiti že zdavnaj.

Pogovarjala se je že s tisoči otrok po vsej Avstraliji o zamiku uporabe družbenih omrežij – tudi z učenci šole All Saints Anglican School – in je prepričana, da jih bo to v letu 2026 naredilo varnejše. "Mislim, da bo prihodnje leto zelo drugačno. Potrebovali bomo nekaj časa, a pomembno je, da starši vedo, kako otroke naučiti, kaj obdržati in česa ne, ter da začnemo iskati varnejše spletne prostore zanje," je ocenila Pendergast.

"Uživajte v tišini, dokler ne dopolnite 16 let"

A Nicky Buckley, vodja za vključevanje učencev in kulturo na nižji stopnji šole All Saints, ne pričakuje opazne razlike v letu 2026. "Preprosto mislim, da nekateri starši niso dovolj močni, da bi otrokom odvzeli dostop," je dejala. Njene skrbi segajo tudi do igralnih platform, ki jih vlada izrecno ni vključila v prepoved, kot so Roblox, Discord in Steam. "To me resnično straši. Imam otroke iz drugega razreda, ki so na spletu in se pogovarjajo z neznanci. In to ni v redu," je opozorila.

Buckley je dodala, da ji je skupina deklic pred kratkim zaupala, da se je njihova sedemletna prijateljica na neki igralni platformi pogovarjala z neznancem, ki jo je vprašal, kje živi. Buckley je o tem obvestila njeno mamo, ki sploh ni vedela, da hči komunicira z ljudmi prek spleta.

Roblox, ena od platform, ki jo pogosto obtožujejo, da ne naredi dovolj za zaščito otrok pred spletnimi plenilci, je konec novembra napovedal uvedbo preverjanja starosti za klepetanje. A za nekatere starše to ni dovolj.

Buckley je pojasnila, da so starši na šoli All Saints ustanovili klub za omejevanje uporabe pametnih telefonov, kjer si med seboj izmenjujejo knjižne naslove in članke o nevarnostih družbenih omrežij. "Na prvem srečanju se nas je zbralo 76, kar nas je povsem presenetilo. Strasti ni bilo mogoče ustaviti. Vsi so govorili drug čez drugega in se povezali na skupni misiji. Vsi smo čutili, da se moramo združiti in temu narediti konec," je dejala.

14-letna Steele, ki je sama zapustila družbena omrežja, je dejala, da se na neki način veseli časa, ko ne bo več edina, ki ne bo na tekočem z vsemi zadnjimi trendi in govoricami. Njeno sporočilo vrstnikom pa se glasi: Uživajte v tišini, dokler ne dopolnite 16 let in se vse skupaj znova začne.

"Če ste približno mojih let, boste tako ali tako spet imeli dostop naslednje leto. Zakaj si torej ne bi vzeli 365 dni miru in tišine, se posvetili sebi in poskusili uživati v zadnjih letih otroštva, preden zares odrastete?" še dodaja.

*Avtorica: Hilary Whiteman/CNN